ponedeljek, 22 december, 2014

SpoznajZin

Utrinki s trenutkov časa …

Ledeni možje

Prispeval: astro Mimi Datum: 12 maj, 2009

Ljudje so že davno za glavne krivce mrzlega in mokrega vremena v maju razglasili t. i. ledene svetnike. Ti vremenski nesrečniki so sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij. Del krivde nase prevzame še sv. Zofija, ki ji ljudski jeziki poznajo kot ‘mokro’ Zofko.

Ljudska modrost pravi: »Maja mora biti tri dni mrzlo, če ni v začetku, je pa gotovo ob koncu.« Stoletne izkušnje učijo, da se maj v začetku rad shladi. Po prvi pomladanski toploti se zdi hlad še občutnejši, nevarnost slane ali pozebe pa je precejšnja. Ljudje so vremenska pravila že zelo zgodaj začeli vezati na svetniške godove. Tudi v tem primeru. Za tri ‘nevarne’ dneve v maju so tako prav po nedolžnem postali odgovorni sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij. Včasih so ti svetniki namreč godovali 2., 3. in 4. maja. Z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju pa so se njihovi godovi premaknili za deset dni naprej, z njimi pa je šla tudi vera o začetnem majskem mrazu vse do sredine meseca. Ledenim svetnikom sledi sv. Zofija, ki ji ljudski jeziki pravijo ‘mokra Zofka’. Včasih so tudi njo prištevali v skupino ledenih svetnikov. Pa poglejmo, kdo so torej naši ‘vremenski nesrečniki’.

Pankracij, zavetnik otrok in cvetja
Prvi od nedolžnih krivcev za morebitno slabo vreme je sv. Pankracij, ki goduje 12. maja. Doma je bil iz Frigije v Mali Aziji. Še kot deček je izgubil premožne starše in se s stricem podal v Rim. Tu je spoznal kristjane in tudi sam postal eden izmed njih. To je bilo ravno v času najhujšega preganjanja kristjanov, za časa vladavine cesarja Dioklecijana. Čeravno mlad, je bil stanoviten in trden v svoji veri, tudi ko mu je sam cesar grozil s smrtjo. Ker ga ni prepričal, da bi častil rimske bogove, so ga leta 304 ob Avrelijski cesti v Rimu obglavili z mečem. Dve stoletji za tem so na kraju njegove usmrtitve postavili baziliko, današnjo cerkev San Pancrazio. Ob smrti je imel komaj rosnih štirinajst let, zato velja za zgled nedolžnosti. Postal je mogočen zavetnik otrok, mladih rastlin in cvetja. V vseh časih je bil zgled mnogim pri ohranjanju stanovitnosti v veri. K njemu po pomoč se lahko obrnemo tudi, če imamo bolečine v glavi, krče vseh vrst ali proti krivi prisegi. V umetnosti ga upodabljajo kot mladeniča z mučeniško krono ali s palmo v roki.

Servacij pripomore k sreči in uspehu
Sv. Servacij goduje 13. maja. Ta živahni svetnik se je rodil v Armeniji, po burni mladosti pa ga je pot zanesla v Sveto deželo. Tu se je dal posvetiti v duhovnika, nato pa šel misijonarit po svetu. Večino življenja je preživel v Belgiji, kjer je bil škof v Tongernu. Bog ga je menda večkrat rešil iz nevarnosti, zato je njegove ime, ki v slovenščini pomeni Rešeni, kar na mestu. Umrl je leta 384 v Maastrichtu na Nizozemskem. Legenda pravi, da njegovega groba nikoli ni pokril sneg, četudi ga je bilo povsod naokrog veliko. To naj bi bil dokaz njegove svetosti, zato so nad njegovim grobom zgradili cerkev. Sv. Servacija častijo kot zavetnika zoper pozebo ter miši in podgane. Nanj se obračajo tisti, ki jih trga revma, so ohromeli, imajo bolečine v nogah ali strah pred smrtjo. Je tudi priprošnjik za srečo in uspeh. Upodabljajo ga s škofovsko palico, z naočniki in s ključi.

O Bonifaciju vemo malo
Zadnji med ledenimi svetniki, sv. Bonifacij, goduje 14. maja. Mučeniška smrt naj bi ga doletela leta 290 v Tarzu v Turčiji. Preganjalci kristjanov naj bi ga vrgli v vrelo smolo, natančnejših podatkov o njem pa nimamo. Naši predniki so veliko dali na ledene svetnike. V dneh njihovih godov so kurili po sadovnjakih in vinogradih, da bi se obvarovali slane in pozebe. Ko so bili ti nevarni dnevi mimo, so si končno lahko oddahnili. Že ljudska modrost namreč pravi: »Po svetem Servati ni mraza se bati,« ali »Če Pankraca sonce peče, sladko vince v klet poteče.«

/vir:njenasi/

Share and Enjoy:
  • Facebook
  • Digg
  • Google

Dodajte komentar

  • Išči v spoznaj.si

Sem
iščem
starost -
ki ima sliko  
  • Prijava-spoznaj.si

Uporabnik:
Geslo:
Zapomni si me
Niste član?
Registrirajte se in pridružite naši skupnosti!

Današnji Video


Odlična novomeška rock zasedba predstavlja videospot uspešnic Zunaj je zima in Daleč od ponorelega sveta z albuma Dekade.

Rock bend Drevored je bil ustanovljen leta 1979 v Novem mestu. Deloval je do leta 1989 in v tem času postal eden najbolj zanimivih in samosvojih slovenskih rock skupin. Pred dvema letoma sta se ustanovna člana zasedbe Dušan Prosinečki in Tomaž Zorko odločila, da bosta stare skladbe objavila tudi na albumu. Poleg nekoliko predelanih in prvič na albumu objavljenih starih hitov je na albumu Dekade (2010) še nekaj čisto novih skladb. Skupina danes deluje v zasedbi Dušan Prosinečki (vokal, kitara), Tomaž Zorko (kitara), Tomaž Repinc (bas) in Alen Tibljaš (bobni).

O albumu Dekade

Drevored v času sedemdesetih in osemdesetih let, ko je aktivno deloval, svojih skladb ni izdal na nosilcu zvoka. Zato so se odločili, da svoje največje stare uspešnice nekoliko predelajo in jih skupaj z nekaj novimi skladbami objavijo na prvencu, ki so ga naslovili Dekade. Album obsega enajst skladb, avtor vse glasbe in besedil je Dušan Prosinečki.

/vir:siol/

Share and Enjoy:
  • Facebook
  • Digg
  • Google

PRIJAVA