sreda, 27 avgust, 2014

SpoznajZin

Utrinki s trenutkov časa …

Grki so svoje junake vkovali v zvezde

Prispeval: Janez Datum: 3 junij, 2009


V davnih dneh so Grki svoje junake vkovali v zvezde. Še danes so tam - v ozvezdjih z imeni Heraklej, Perzej, Ahiles. V imena planetov našega osončja pa so zapisani olimpijski bogovi, le da ne nosijo grških, ampak rimska imena.
Rimljani so podjarmili deželo pod Olimpom, a so se pri tem sami podredili olimpijskim bogovom. Preselili so jih z Olimpa v rimsko večno mesto, a večno mesto so nekega dne razrušili barbari in dokazali, da na Zemlji ni nič večnega. Večne so le zvezde in planeti, ki krožijo med njimi, in večna so prizadevanja človeka, da bi prodrl v skrivnosti vesolja. Le počasi, zelo počasi nebo odkriva svoje skrivnosti. Tisoče let je človek potreboval, da je sedem planetov izločil iz milijonov zvezd. In kdo ve koliko let bo še potreboval, da razišče vsaj del skrivnosti planetov, ki nosijo imena davnih bogov.


SONCE (grški Helios)

Helios je bil Grkom bog sonca, luči in svetlobe. Imel je moč prodreti v vse skrite kotičke Zemlje. Vse je videl in vse je vedel. Bil je lep mladenič s svetlimi očmi in zlatimi kodri. Vsako jutro je sedel v voz, v katerega so bili vpreženi iskri konji in vsak dan prevozil nebesni svod. Vsak večer se je potopil v Okeanos. Ponoči se je v zlatem čolnu pripeljal nazaj v svojo palačo.
Sončnemu bogu Heliosu je bil posvečen otok Rodos, tam je stal njegov kip, slavni rodoški kolos, velikanski kip, razkoračen nad vhodom v pristanišče.
Heliosov sin Faeton je nekaga dne prosil očeta, naj mu vsaj za en dan zaupa sončni voz. Nerad je Helios privolil. Mladi, neizkušeni Faeton ni mogel krotiti krilatih konj in sončni voz se je tistega dne nevarno približal Zemlji. Libija je tedaj zagorela in se spremenila v puščavo, a reka Nil je skrila svoje izvire.


MERKUR (grški Hermes)

Grški Hermes je bil najbolj spreten izmed vseh grških bogov. Stara pripoved govori, da se je rodil zjutraj, opoldne je zlezel iz plenic, zvečer pa je že bogu Apolonu kradel živali iz njegove črede. Ko mu je Apolon očital krajo, se je Hermes tako spretno zlagal, da je moral v prepir poseči sam Zeus. Tedaj je Hermes začel igrati na liro tako milo melodijo, da mu je Apolon prepustil vso ukradeno živino in mu podaril še glasniško palico, ki širi blaginjo in napredek. Hermes je postal sel bogov in vzdrževal je zvezo med bogovi in smrtniki. Letal je v zlatih, krilatih sandalah prek dežel in morij. Z glasniško palico v roki je vodil ljudi skozi nevarnosti, varoval je popotnike in trgovce in skrbel za varnost potov in cest.
Rimski Merkur je bil enak grškemu Hermesu, bil je bog trgovine in prometa. Po tem hitrem, živahnem, urnem božjem slu je dobil ime Merkur, najhitrejši med planeti.


VENERA (grška Afrodita)

Afrodita je bila na Olimpu boginja ljubezni in lepote. V prepiru, katera med boginjami je najlepša, je Zeus za razsodnika določil Parisa, sina trojanskega kralja. Paris se je odločil za Afrodito in s tem nehote sprožil trojansko vojno.
Tudi rimska Venera je bila boginja ljubezni, lepote in pomladi.


ZEMLJA (grška Gea)

Stara grška zgodba govori o nastanku Zemlje. V začetku je bil Kaos - praznina, napolnjena z meglo. Iz Kaosa je nastala Gaia - Zemlja, Tartaros - brezno pod Zemljo in Eros - Ljubezen.
Potem je Gaia sama iz sebe rodila Urana - boga neba in Ponta - boga morja in nato še titane in titanke - velikane in velikanke. Med njimi in njihovimi otroki so bili Okeanos - ki je obdajal Zemljo z vseh strani, Asteria - boginja zvezd, Helios - bog sonca ter Kronos in Rea - prastarša olimpijskih bogov Zeusa, Hada, Poseidona in Here.


MARS (grški Ares)

Ares je bil sin Zeusa in Here. Ljubil je vojno, zato so ga slavila divja in bojeviti plemena. Bil je tudi oče Amazonk.
Rimljani so grškega Aresa preimenovali v Marsa in ga slavili kot boga vojne, zaščitnika vojakov in rimske države. Marsu posvečeni živali sta bila volk in žolna. Rimljani so Marsu posvetili prvi mesec v letu, saj so začeli leto s pomladnim mesecem marcem. Bog Mars je bil oče dvojčkov Romulusa in Rema, ki ju je rodila vestalka Rea Silvia, dojila volkulja in vzredil neznani pastir. Romulus je bil ustanovitelj Rima, mesta na sedmih gričih.
Mars je bil poleg Jupitra najpomembnejši rimski bog.

JUPITER (grški Zeus)

Rimski Jupiter je bil enak grškemu Zeusu. Bil je najvišji bog, bog neba in svetlobe, gospodar bliska in groma, zaščitnik pravice, resnice in zakona. Grški Zeus je bil vladar Olimpa, rimskemu Jupitru pa je bil posvečen glavni tempelj v Rimu na Kapitolu. Pred začetkom in ob koncu vsake vojne se je v tem templju zbral senat z vojskovodji ob daritvah Jupitru, ki je odločal o zmagah in porazih na bojnih poljih.
Zeusova žena je bila Hera, Jupitrova soproga pa se je imenovala Juno ali Junona. Njej je posvečen mesec junij, bogu Jupitru pa so bile v Rimu posvečene ide (dnevi s polno luno).


SATURN

Saturn je bil rimski bog poljedelcev, bog rodovitnosti in blaginje. Njegova žena Ops je bila boginja obilja. Menda je bil Saturn tisti bog, ki je ljudi pripeljal iz časov divje primitivnosti v civilizacijo.
Rimljani so bogu Saturnu vsako leto v sredini decembra prirejali slavja, ki so jih imenovali saturnalia. V času saturnalij so praznovali vsi, celo sužnji. Od svojih gospodarjev so dobivali darove in jim v teh prazničnih dneh celo smeli ugovarjati.
Po bogu Saturnu je dobil ime drugi največji planet našega osončja.


URAN (grški Uran)

Uran je bil Grkom prvotni bog neba. Njegova mati in žena je bila Gea (Zemlja). Uran in Gea sta bila starša titanov in kiklopov.
Uran je dal ime sedmemu planetu.

NEPTUN (grški Pozejdon)

Ko je Pozejdonov brat Zeus delil Kronosovo kraljestvo, je Pozejdonu dodelil oblast nad morjem. Tako je Pozejdon dobil moč, da je s svojim trizobom razburkal morske valove in povzročal viharje. Živel je v globinah Egejskega morja in se po morju vozil z zlatim vozom, v katerega so bili vpreženi iskri konji z zlato grivo. Pozejdon je človeku dal konja. Njemu posvečena žival pa je bil delfin.
Enako kot Pozejdoin je bil rimski Neptun bog vode - bog morja, potokov in rek.

PLUTON (grški Hades)

Po zmagi nad titani so si Kronosovi sinovi Zeus, Poseidon in Hades razdelili svet. Hades je dobil podzemlje, deželo mrtvih, ki je dobila ime po svojem vladarju Hadesu. To deželo je od sveta živih ločevala reka Stiks. Vladar podzemlja, Hades, je nosil čarobno čelado, ki ga je delala nevidnega. Bil je tudi gospodar vseh zemeljskih zakladov, zato je dobil ime Pluton, kar pomeni bogatin.
Pluton se imenuje deveti, zadnji planet našega osončja.
/vir:net/

Share and Enjoy:
  • Facebook
  • Digg
  • Google

Dodajte komentar

  • Išči v spoznaj.si

Sem
iščem
starost -
ki ima sliko  
  • Prijava-spoznaj.si

Uporabnik:
Geslo:
Zapomni si me
Niste član?
Registrirajte se in pridružite naši skupnosti!

Današnji Video


Odlična novomeška rock zasedba predstavlja videospot uspešnic Zunaj je zima in Daleč od ponorelega sveta z albuma Dekade.

Rock bend Drevored je bil ustanovljen leta 1979 v Novem mestu. Deloval je do leta 1989 in v tem času postal eden najbolj zanimivih in samosvojih slovenskih rock skupin. Pred dvema letoma sta se ustanovna člana zasedbe Dušan Prosinečki in Tomaž Zorko odločila, da bosta stare skladbe objavila tudi na albumu. Poleg nekoliko predelanih in prvič na albumu objavljenih starih hitov je na albumu Dekade (2010) še nekaj čisto novih skladb. Skupina danes deluje v zasedbi Dušan Prosinečki (vokal, kitara), Tomaž Zorko (kitara), Tomaž Repinc (bas) in Alen Tibljaš (bobni).

O albumu Dekade

Drevored v času sedemdesetih in osemdesetih let, ko je aktivno deloval, svojih skladb ni izdal na nosilcu zvoka. Zato so se odločili, da svoje največje stare uspešnice nekoliko predelajo in jih skupaj z nekaj novimi skladbami objavijo na prvencu, ki so ga naslovili Dekade. Album obsega enajst skladb, avtor vse glasbe in besedil je Dušan Prosinečki.

/vir:siol/

Share and Enjoy:
  • Facebook
  • Digg
  • Google

PRIJAVA